Najboljši način kako iz mestnega vrveža Ho Chi Minha priti do nebeških plaž Phu Quoc otočka?
Po zelenem, umirjenem in skoraj pravljičnem predelu Mekong Delta. Na poti si oglejte božanske pagode, spoznajte način pridelave riževih rezancev, okusite sladko sadje in uživajte ob pogledu na plavajočo tržnico polno domačinov.
V Ho Chi Minhu boste zagotovo našli kakšno domačo potovalno agencijo in se dogovorili za super ceno izleta po delti reke Mekong, ki lahko traja 1 dan ali več. Najin izlet je bil 3-dnevni, s tem da se nisva vrnila na začetno destinacijo, temveč se je najina pot končala v Ha Tienu, kjer naju je čakal hitri čoln do Phu Quoc otočka.
Saj približno veste kako izgledajo ogledi z agencijami; gneča, hiter ogled in že pokamo naprej. A so tudi pozitivne stvari; v relativno kratkem času, vidiš ogromno novih stvari.
Kaj smo torej doživeli in si ogledali v treh dneh?
Ljubezen na prvi pogled: VINH TRANG PAGODA
Vinh Trang pagoda je le dober kilometer stran od središča mesta My Tho, ki je tudi izhodišče popotovanja po predelu Mekong Delta. V jutranjih urah je bilo pri Vinh Trang pagodi vse umirjeno in resnično je bil to potep po pravljičnem vrtu in ne budističnem templju. Pri vhodu vas pozdravi čudovita in umirjena “Gospa Buddha”. Nasmeh do ušes iz vas izvleče “Smejoči Buddha”, ki v svoji debelušno nasmejani podobi nikakor ne more ostati neopazen. Sprehod skozi pravljični vrt vas bo pripeljal do “Spečega Buddhe”, kjer si lahko na klopi privoščite kratek oddih. Če želite, lahko vstopite tudi v notranjost pagode ali pa se odpravite čez cesto, kjer vas čaka “Stoječi Buddha” oziroma Amitābha. Ni treba posebej povedati, da bi tukaj lahko preživela cel dan glede na moje navudšenje nad to pagodo, kajne?
Sledil je ogled čebelje farme in okušanja sadja pridelanega na področju delte reke Mekong, nato pa ogled izdelovanja kokosovih bonbonov, kjer jih je gospa pakirala še hitreje kot človek pomežikne. No ja, mogoče pretiravam… Ampak res hitro! Doživeli smo tudi kratko vožnjo s kočijo. Na papirju je ta vožnja s kočijo in konji zvenela precej bolj pustolovsko, kot je dejansko bila.
V majhnih lesenih čolničkih, ki jih upravljajo večinoma ženske, smo se popeljali tudi po zelenih kanalih, obdanimi s palmami. Če ne bi bilo tolikšne gneče, bi človek lahko bolj užival, je bilo pa vsekakor zanimivo doživetje. Na koncu je enemu stričku še celo uspelo pasti s čolnička v vodo – skupaj s telefonom, ki je šel direktno na sušenje in upajmo, da je kasneje tudi deloval.
Izmuznil se nam ni niti ogled krokodilje farme, kjer smo lahko krokodile mamili s kosom mesa na palici. Najmočnejši in najhitrejši tudi dobi pojedino.
Konec dneva smo vsak po svoje preživeli v mestecu Can Tho, ki je epicenter Mekong Delte. Tu morate vsekakor preizkusiti hrano na ulici. Če ne veste kaj bi jedli, potem naredite krog ali dva in poglejte, kje stoji največ vietnamcev – konec koncev oni najbolje vedo kaj je okusno.
Can Tho je tudi odlično izhodišče za jutranji ogled tržnice na vodi ali plavajoče tržnice, kjer poteka prodaja na veliko. Domačini kupujejo tam na kilograme in kilograme sadja ali zelenjave. Ko mirno plujete mimo tržnice in ob vašem čolnu ustavi kdo, ki prodaja sveže sadje, si ga le privoščite za zajtrk – ni boljšega!
Kasneje smo si ogledali tudi postopek pridelave riževih rezancev in preizkusili njihov specialitetni prigrizek iz riževih rezancev – kot vedno pekoč.
Sledila je mnogo bolj pustolovska vožnja po kanalih reke Mekong. Obdani le z zelenjem, rahlimi sončnimi žarki in tišino, ki jo je občasno prekinilo čivkanje ptic – drugače pa le popolna umirjenost. Pravi zen trenutek. Drevesa so se z vsake strani nagnila toliko, da so naredila čudovit prehod, pod katerim smo mi mirno pluli s čolničkom.
