Slovo Indoneziji #14

Vrnili smo se na Bali, natančneje v Kuto. Nekateri v isti hotel New Arena, drugi so si za zadnjo noč v Indoneziji zaželeli malce večji luksuz in ga tudi dobili. Dejansko smo se na tistih malih ulicah, polnih turistov, počutili že domače. 

Bazen v New Arena hotelu.

Kot stalni gostje, smo se spet odpravili v Sky Garden, vendar tokrat ne na žur, saj je bilo za to še malce prezgodaj. Tja smo šli na »all you can eat« večerjo za 50.000 IDR  oziroma nekaj manj kot 3,5 €. Kar na enkrat smo se znašli v nebesih zrezkov, omak, solat, raznoraznih prilog in sladic. Vse smo pridno pospravili v želodčke, da smo se podkrepili za naslednjo dejavnost tistega večera: nakupovanje – tokrat res zadnjih spominkov. In nato še zadnji skupni žur, kje drugje kot v Sky Gardnu. 

 

VIR: Facebook – 61legian Sky Garden

Tisti pridni, smo se zgodaj zjutraj zbudili in zajtrkovali v bližnji restavraciji in se nato odpravili na plažo loviti še zadnje sončne žarke in se zopet preizkusiti v surfanju. Roku je šlo že izredno dobro, jaz pa sem bila njegov osebni fotograf. Ko sem jaz v drugo poskusila, nisem uspela premagati niti tistih začetnih valov, temveč me je spet nosilo samo vzdolž obale, čeprav sem imela občutek, da sem še vedno na istem mestu. Ni treba 2x reči, da sem hitro obupala in ker se je ura odhoda vztrajno bližala, sva tudi midva odšla nazaj v hotel in pripravila vse potrebne stvari za odhod domov. Ob 13:30 smo se s kombiji zapeljali do letališča, leteli v Jakarto, iz Jakarte v Dubai in iz Dubaia v Benetke, kjer nas je že čakal kombi in nas zapeljal v Ljubljano, kjer smo se tudi poslovili.

 

KONEC.

Priznam, da je pisanje vsake objave posebej, v spomin priklicalo čudovite trenutke preživete v Indoneziji. Vem, da bom vsake toliko časa spet zašla na blog in začela brati prvo objavo Indonezija #1, ter se z veseljem spet teleportirala (čeprav le v mislih) v vsak obiskan kraj in občudovala vsako znamenitost posebej.  S potovanja smo prišli bogatejši za marsikatero izkušnjo, novim znanjem, drugačnim odnosom do družbe in materialnih stvari. Vemo, da po takšnem potovanju, srce nikoli več ne bo popolnoma v celoti doma. Njegovi delčki so ostali raztreseni po obiskanih krajih, na kraterjih osvojenih vulkanov, zelenih riževih terasah, vsakem sončnem zahodu ali vzhodu, novih poznanstvih, prikupnih nasmeških ljudi in njihovih običajih.
 
“I never travel without my diary. One should always have something sensational to read in the train.”
Oscar Wilde

Morda vam bo všeč tudi ...