EGIPT: Puščava in beduini

 

Poležavanje ob hotelskih bazenih, namakanje v morju in srkanje koktejlov je sicer božanski oddih, a kaj kmalu postane dolgčas, zato so izleti v okoliške kraje več kot dobrodošli. A izven Hurgade je le puščava. In kako bolje doživeti puščavo kot s štirikolesniki, jahanjem kamel in obiskom beduinov? 

V opoldanskem času so nas skupaj z ostalimi turisti pobrali pred hotelom in nas zapeljali do safari centra. Srkanje čaja je bilo prvo pomembno opravilo, takoj za njim pa omotavanje rut okoli glave, s pomočjo izkušenih safari vodičev seveda. Preden smo se s štirikolesniki pognali v puščavo, smo si rute nataknili tudi preko ust in nosu, saj nihče ni imel blazne želje po pesku za zobmi. Vsi adrenalinski navdušenci nad hitro vožnjo so ostali malce razočarani, saj smo peljali v koloni en za drugim. Če si se pognal izven kolone so že tulili za teboj in ni ti preostalo drugega kot da se vrneš v kolono. Dobro, da so vmes tudi malce pospešili. Štirikolesnik smo kasneje zamenjali s spider car-jem za katerega sem bila prepričana, da bo vsak čas razpadel. Pa ni. H sreči. 

 
Po približno eni uri vožnje smo se vrnili v safari center in se posedli v Jeep ter se podali v puščavo iskati vasico beduinov. Premetavanje, divjanje, poskakovanje – vse to je del vožnje z Jeepom po puščavi. In nato počena guma, kar definitivno nismo pričakovali. Ni trajalo dolgo, da sta jo voznik in sovoznik zamenjala, kar tam sredi ničesar, medtem ko smo si mi vzeli čas za fotografiranje puščave.  

 

 Po približno petih minutah smo že dirjali naprej in se ustavili v neke vrste živalskem vrtu s plazilci, ki so ga tam postavili kot turistično atrakcijo. Daleč najbolj simpatična je bila velika želva, daleč najbolj strašljiva pa gumijasta kača, s katero nas je upravnik tega objekta strašil. Tu se nismo ravno dolgo zadržali, pot smo raje nadaljevali proti vasici beduinov. 

Del beduinskega življenja in prebivališča, ki ga predstavljajo turistom je močno olepšan in vasica, kjer oni dejansko živijo se dosti razlikuje od predstavljenega dela. A vseeno nas je pričakala prisrčna dobrodošlica z njihove strani in kaj drugega kot čaj, kar pa se je najbolj prileglo je bil definitivno počitek v senčki. Kasneje smo se spoznali z načinom njihovega življenja in imeli možnost pokušine pečenega kruha, ki so ga beduinke pred nami mesile in pekle ter namesto oglja uporabljale kar kamelje iztrebke. Treba se je znajti. 

 

 

Pustili so nam celo, da se samostojno razgledujemo okoli potem pa so nas povabili h kamelam. One so edine, ki jih vročina očitno ni motila in so celo uživale v njej, verjetno pa jim ni bilo po godu da morajo vstajati, se sprehajati in spet sedeti, samo zato da smo mi lahko uživali tistih nekaj minut. Najbolj čuden občutek je, ko kamela začne vstajati s teboj na grbi in dobiš občutek, da boš vsak čas zletel direktno na glavo. Ampak si varen, če se le dovolj dobro držiš. Beduini so se tako modernizirali, da celo vedo kako se uporablja fotoaparat in z veseljem škljocnejo kakšno fotografijo za v spomin. Čeprav živijo sredi puščave jim denar vedno prav pride, zato so nas na koncu popeljali tudi v prostor z ročno izdelanimi izdelki, raznoraznimi zelišči, kremicami in z nami podjetniško trgovali ter se po nekaj zasluženih denarcih od nas poslovili. 

 

 

 

 


Polni vtisov smo se vrnili nazaj v safari center, kjer nas je že čakala osvežilna pijača, okusna večerja in folklorna predstava, seveda pa tudi trebušnih plesalk ni manjkalo. 

Morda vam bo všeč tudi ...