Eden izmed treh Gili otočkov, ki se nahajajo med Balijem in Lombokom je Gili Trawangan, znan predvsem kot party otok, poln turistov. Rajska peščena plaža na kateri te božajo prijetno topli sončni žarki, osvežujoče morje, Bintang in koktejli, restavracije z odlično hrano in seveda pogledom na morje. Gili Trawangan je otoček na katerem se človek resnično lahko odklopi od realnega sveta in mi smo tovrsten odklop še kako potrebovali.
Z Balija smo se s hitrim motornim čolnom odpravili do Gili Trawangana, na vsakem sedežu je bila preventivno vrečka za bruhanje, saj vožnja ni nič kaj prijetna. Sama sem spila tableto proti slabosti in pot prespala, čeprav to ni ravno priporočljivo saj si po tej tableti še nekaj časa zaspan in brezvoljen. Ampak verjemite, prihod na ta čudoviti otoček te kaj hitro predrami in če hočeš maksimalno izkoristiti čas, ki ti je na otočku dan, potem časa za zaspanost preprosto ni.
Prihod na Gili Trawangan |
Glavna promenada |
Prevozno sredstvo po otoku |
Namestili smo se v bungalovčkih Blue beach II, kjer smo imeli wc in tuš kar na prostem – torej se glede prezračevanja le ne moreš pritoževati. Najina soba je imela celo hladilnik in delujočo klimo, pred vhodom pa je bila ljubka mala terasa na kateri sva imela dva stola in mizico, ki se je naslednje jutro izkazala izredno priročna za zajtrk.
Zaradi ekstremne vročine, sva se v sobi le oblekla v kopalke, namazala s kremo za zaščito proti soncu in odšla na čudovito peščeno plažo. Ker je otoček majhen, sva se odločila da ga malce raziščeva in vidiva kaj vse se na njem še skriva. Edina prevozna sredstva na otoku so konjska vprega, kolo ali peš honda in midva sva se odločila za kaj drugega kot peš hondo. Otoček sva obhodila v približno dveh urah, s tem da sva hodila malce po plaži malce po pravi poti in se vmes še ustavljala. Našla sva točko, kjer snorkljači lahko plavajo med želvicami, vendar je zaradi močnih tokov priporočljivo, da ne greste sami temveč v paru ali skupini. Videla sva tudi par res hudih hotelov, točke in pomole narejene posebej za opazovanje sončnih zahodov in gugalnico sredi plaže, ki mora resnično noro izgledati, ko je tam plima in je obdana z morjem. V tistem času je bila oseka in plaža na drugi strani otoka takrat ne izgleda nič kaj privlačno in če se želiš prebiti do morja, moraš čez vse tiste korale in skale. Dejansko je plaža res najlepša ob glavni promenadi, kjer smo se nahajali, tako da sva se po najinem malem pohodu vendarle odločila še malce poležavati na plaži pred Blue beach II bungalovčki in si ogled sončnega zahoda prihraniti za naslednji večer. Nato je sledila večerja v restavraciji ob morju Ocean2, ki ima v primerjavi z drugimi cenejše jedi poleg tega pa si ob vsakem obroku lahko sam postrežeš z juho, raznovrstno solato, sadjem in kruhom. Kruhom! Ta je bil na celotnem potovanju po Indoneziji prava redkost. No, tu se resnično poceni in po evropsko naješ. Sledil je sprehod po promenadi, kot da se tisti dan nisva že dosti nahodila in potem še neobvezno druženje v gostilnici, ki je v lasti slovenca.
Plaža na drugi strani otoka ob oseki |
Zjutraj sva se zbudila, si naročila zajtrk in ga na terasi v miru pojedla ter se odpravila na plažo, kjer sva poležavala na sončku in se hladila v morju. Nato je po kosilu nekdo v skupini dal pobudo in že smo si sposojali kolesa, da se z njimi odpravimo okoli otoka. Izposoja kolesa stane 30.000 IDR – 2€ in v ceno je všteto tudi iskanje kolesa po otoku, saj ga na koncu pustiš tam kjer končaš svojo pot in ne nujno pri izposojevalnici koles. Navsezadnje ga s seboj z otoka ne moreš nesti, tako da ga izposojevalec slej ko prej dobi nazaj v svojo last. Ustavili smo se v vsaki gostilni, ki se nam je zdela vsaj malo simpatična in si privoščili osvežilno pijačo Bintang, zgolj za preventivo pred dehidracijo. Pot okoli otoka je nekje popolnoma posuta s peščenim peskom, tako da smo kolesa kar nekajkrat morali peljati ob sebi, kar je pomenilo dodaten napor in potem je logično, da smo se morali večkrat ustaviti in spočiti. Na zadnji postojanki, na romantično okrašenem pomolu, smo srečali japonce/kitajce/korejce/ne vem, ki so imeli letečo kamero in skupaj smo naredili skupinsko fotko, ki so nam jo nato prek e-maila poslali. Po skrajno uspešnem izletu s kolesi okoli otoka smo vendarle prispeli do ploščadi za opazovanje sončnega zahoda. Ker smo bili še malce prezgodaj za sončni zahod, smo si čas krajšali z jogo oziroma poskušali smo ponavljati za joga mojstrom, na katerega smo tam po naključju naleteli. Po končanem mini tečaju pa smo se le prepustili čudovitem prizoru in nekaj časa uživali ob pogledu na zahajajoče sonce nato pa se odpravili nazaj v bungalovčke.
Vsak je našel svoj kotiček za večerjo, z Rokom sva se kot pričakovano vrnila v Ocean2 in dobila res super mizo s pogledom na morje, kot se za stalnega gosta spodobi. Tokrat sva si privoščila popolnoma druge jedi in se do sitega najedla. Na meniju sva imela piščančja prsa na žaru s pomfrijem, tunin in piščančji kebab na žaru (mi bi temu rekli tunin in piščančji ražnjič), s tem da so bili kosi res ogromni, Mie goreng, solato in sok banane ter lubenice. Za sladico na žalost ni bilo več prostora, vendar na njihovi nočni tržnici pripravljajo vsaj na pogled slastne palačinke. Po večerji smo odšli na rojstnodnevno zabavo in tako končali še zadnjo noč na Gili Trawanganu.